Leta 1993 sem po vzoru nekaterih drugih gozdnih učnih poti v Sloveniji pripravil otvoritev gozdne učne poti Kapelvald v Josipdolu. Ideja se mi je porodila nekaj let pred tem. Sledilo je obdobje priprave vsebine in postavitev ključnih elementov poti, kot so:
- osrednja sporočilna tabla pri lipovem drevoredu, kjer je tudi označena prva točka poti – drevored
- v gozdičku pod kapelico sv. Jožefa – delavca je druga točka, pojem gozda, visoka lesna zaloga 600 m3/ha
- v drevesnici nad »hauzom« je tretja točka opremljena s klopmi, tablami številnih drevesnih vrst in kažipoti
- četrta točka je v frati nad Grumom, kjer predstavimo obnovo in varstvo gozdov
- pri Štrucu je glavna tema mogočen domači kostanj
- v jarku, takoj za planjavo, pa voda in bukev
- sedma točka na grebenu nas seznani z lovstvom, živalmi v gozdu in razvojnimi fazami gozda
- na cesti nad Fišerjem so vsebina kamnolomi
- v dodatku poti, ki poteka po trasi ozkotirne železnice mimo špoltn in h kamnitemu mostu v Pehovem potoku
- zaključek poti je pri muzeju na prostem
Gozdna učna pot, ki je bila v osnovi bolj mišljena kot dodatna praktična vsebina učnih programov osnovnih in srednjih šol, danes služi tudi ostalim številnim namenom, kot so:
- tradicionalni pohod za prvi maj z izredno bogato vsebino
- za vodenje številnih izletnikov in gostov, ki obiščejo Josipdol, kot dodatna turistična ponudba apartmajskim gostom iz Ribnice, sprehodom domačinov itd.
Zelo sem vesel in ponosen, da so gozdno učno pot domačini v Josipdolu vzeli za svojo. In predvsem na to, da je zmeraj več takšnih, kot so Dani Cvetko, Marko Klemenc, Herman Pušnik in še kdo, ki vsebino poti poznajo enako dobro ali celo bolje kot jaz.
Gozdna učna pot je bila do danes predstavljena v dveh svojih zloženkah, omenjena pa je tudi v vseh ostalih zloženkah in publikacijah Občine Ribnica na Pohorju.
Zapisal: Alojzij Klančnik
