Izpad steklarske dejavnosti je nadomestilo gozdarstvo, žagarstvo lesa in odpiranje kamnolomov kamna granita (kamna, ki je po trdoti takoj za diamantom), pohorskega tonalita, zrnjaka ter proizvodnja iz tega kamna.
Na našem območju je bilo več kamnolomov z različnimi lastniki :
- Kamnolom št. 0 pri Fišerju
- Kamnolom št. l s številnimi cepilnicami
- Kamnolom št. 2 v bližini prvega kamnoloma
- Kamnolom št. 3 na nasprotni strani potoka Velka, v lasti rodbine Zapečnik
- Kamnolom št. 4
- Kamnolom št. 5 je bil največji, v lasti Milana Lenarčiča
- Amalin kamnolom v bližini 5. kamnoloma
- V Hudem Kotu Dornikov in Kralov kamnolom
Po 2. svetovni vojni so bili vsi kamnolomi nacionalizirani in so prešli v upravljanje Direkciji za industrijo gradbenega materiala Slovenije v Ljubljani.
Izgradnja ozkotirne železnice leta 1925 od Podvelke do kamnolomov nad Josipdolom je omogočila povečanje proizvodnje vseh vrst granitnih izdelkov. Transport izdelkov iz kamnolomov do nakladalne postaje koroške železnice v Podvelki je bil odslej zelo ugoden. Celotna dolžina ozkotirne železnice je bila 12,6 km. Predvidena je bila celo elektrifikacija proge.
Težaven teren je zahteval gradnjo večjega števila prepustov, ograj in podpornih ter opornih zidov. Proga je dopuščala največjo hitrost 20 km/h, največja obtežitev posameznega vozička ni smela presegati šestih ton. Pred drugo svetovno vojno sta na progi obratovali dve motorni lokomotivi: ena na bencin, druga na lesni plin. V nedeljo popoldan, 6. junija 1954, se je nad večjim delom Pohorja močno ulilo. Že prej je nekaj tednov pogosto deževalo in zemlja je bila razmočena. Plaz se je sprožil pri žagi Čas pri Podvelki, odnesel je cesto in del trase ozkotirne železnice v naraslo Velko. Za promet so popravili do konca meseca le cesto, proge ozkotirne železnice pa niso nikoli več usposobili. Obstaja tudi drugi razlog za opustitev obratovanja železnice. V letih 1953 in 1954 so se na progi vrstile težke delovne nesreče. Ena je bila celo s smrtnim izidom, ko je zaradi poškodb umrl mlad fant iz našega kraja. Inšpekcijske službe so iz varnostnih razlogov prepovedale nadaljnje obratovanje železnice.
Delo v kamnolomih je bilo v celoti ročno. Delavce v kamnolomu je nadziral in jih vodil delovodja, palir.
