kamnoseštvo

Izpad  steklarske dejavnosti je nadomestilo gozdarstvo,  žagarstvo lesa in odpiranje kamnolomov kamna granita (kamna, ki je po trdoti takoj za diamantom),  pohorskega tonalita, zrnjaka ter  proizvodnja  iz tega kamna.

Na našem območju je bilo več kamnolomov z različnimi lastniki :

  • Kamnolom št. 0 pri Fišerju
  • Kamnolom št. l  s številnimi cepilnicami
  • Kamnolom št. 2 v bližini prvega kamnoloma
  • Kamnolom št. 3 na nasprotni strani potoka Velka, v lasti rodbine Zapečnik
  • Kamnolom št. 4
  • Kamnolom št. 5 je bil največji, v lasti Milana Lenarčiča
  • Amalin kamnolom  v bližini 5. kamnoloma
  • V Hudem Kotu Dornikov in Kralov kamnolom

Po 2. svetovni vojni  so bili vsi kamnolomi nacionalizirani in so prešli  v upravljanje  Direkciji za industrijo gradbenega materiala Slovenije v Ljubljani.

Izgradnja ozkotirne železnice leta 1925  od Podvelke  do kamnolomov  nad Josipdolom je omogočila povečanje proizvodnje vseh vrst  granitnih izdelkov. Transport izdelkov  iz kamnolomov  do nakladalne postaje koroške železnice v Podvelki je bil odslej zelo ugoden. Celotna dolžina ozkotirne železnice  je bila 12,6 km. Predvidena je bila celo elektrifikacija proge.

Težaven teren je zahteval  gradnjo  večjega števila prepustov, ograj in podpornih ter opornih zidov. Proga je dopuščala največjo hitrost 20 km/h, največja obtežitev  posameznega vozička ni smela presegati  šestih ton. Pred drugo svetovno vojno sta na progi obratovali dve motorni lokomotivi: ena na bencin, druga na lesni plin. V nedeljo popoldan, 6. junija 1954,  se je nad    večjim delom Pohorja močno ulilo. Že prej je nekaj tednov pogosto deževalo in zemlja je bila razmočena. Plaz se je sprožil pri žagi Čas pri Podvelki, odnesel je cesto in del trase ozkotirne železnice v naraslo Velko. Za promet so popravili do konca meseca le cesto, proge ozkotirne železnice pa niso nikoli več usposobili. Obstaja tudi drugi razlog za opustitev obratovanja železnice. V letih 1953 in 1954 so se na progi vrstile težke delovne nesreče. Ena je bila celo s smrtnim izidom, ko je zaradi poškodb umrl mlad fant iz  našega kraja. Inšpekcijske službe so iz varnostnih razlogov prepovedale nadaljnje obratovanje železnice.

Delo v kamnolomih  je bilo  v celoti ročno. Delavce v kamnolomu je nadziral  in jih  vodil  delovodja, palir.

Politika zasebnostiPogoji uporabePiškotkiImprint       Vse pravice pridržane. © 2023 KET Josipdol
Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. S klikom na "V redu" se strinjate, da lahko uporabljamo vse sklope piškotkov. Če želite, lahko posamezne sklope izberete tukaj.   V redu