Ena izmed prireditev, ki jo je pod svoje okrilje prevzelo društvo KET, je tudi organizacija prireditve ob dnevu žena. Praznik žena so si zamislile naše predhodnice, ki so se v preteklosti borile za emancipacijo in enakopravnost žensk.
Dan žena je v Sloveniji znan tudi pod imenom praznik AFŽ, ime se je ohranilo še iz časa Jugoslavije. Čeprav nekateri pravijo, da oznaka AFŽ narekuje, da gre ob dnevu žena ženskam posvetiti obilo pozornosti, se pravi »od A do Ž pa še F vmes«, se oznaka v resnici navezuje na organizacijo žensk, ki so jo med narodnoosvobodilno borbo ustanovile ženske. Njeno ime se je namreč glasilo Antifašistična fronta žena, krajše AFŽ. Antifašistično fronto žena so partizanke ustanovile leta 1942 v bosanskem Petrovcu, slovenske partizanke pa so svojo organizacijo ustanovile leto kasneje, 16. oktobra 1943. Na ženskem kongresu v Dobrniču so podpisale nastanek organizacije in zahtevale svojo enakopravnost ter volilno pravico. Prav zaradi tega AFŽ praznik imenujemo tudi borbeni dan žena.
Oznaka AFŽ se je ohranila vse do danes in kaže na žensko emancipacijo tudi na slovenskih tleh. Predvsem oznaka spominja na »stare jugoslovanske čase«, ko so na 8. marec prirejali različne proslave, pogovore, razprave, srečanja, predvsem pa zabave, na katerih so se ženske sprostile in si privoščile marsikatero vragolijo, ki si je sicer nikoli ne bi.
Zgodovina te prireditve sega v Josipdolu v leto 1947. Takrat so se zbrale ženske, pod vodstvom pokojne gospe Genovefe Kumer, ter začele pripravljati proslavo, večerjo in kasneje zabavo za udeleženke.
Število članic tega aktiva se je spreminjalo skozi leta. V letu 1947 jih je bilo 8-9, saj so v tistih časih morale ženske postoriti vse same. Zbirale so se na menzi, kjer so z dovoljenjem takratnega vodstva Granitne industrije Josipdol, gospoda Černezla, lahko delovale. Na menzi so zbirale različna živila (jajca, moko, sladkor, meso …) in finančna sredstva. Slednjih je bilo v povojnih časih malo, so pa ljudje prispevali živila. Nato so se odpravile v Maribor po preostala živila, ki jih v domači trgovini ni bilo mogoče dobiti. To so bili predvsem mak, rožičeva moka, orehi, maslo, kokos, rozine … Tudi sama organizacija je bila drugačna. Ženske so z vabili povabile na proslavo, poprosile pa so tudi za prostovoljni prispevek, katerega višina ni bila določena.
Ko se je približeval dan proslave in zabave, so ženske začele peči pecivo, prijele so za kuhalnice in začele pripravljati večerjo. Vse se je odvijalo na menzi: kuhanje, proslava, večerja in zabava ob zvokih muzikantov.
Ko se danes ozrem nazaj, po pripovedovanju gospe Slavke Ladinek, ki že od svojega 15. leta sodeluje pri AFŽ, predsednica aktiva pa je že dobrih 40 let, ugotovim, da se sam potek priprav na praznovanje, pogostitev in zabavo skozi že skoraj sedem desetletij ni bistveno spremenil. Še danes se na to prireditev prijavi veliko žensk, od 70 do 90, ki prihajajo predvsem iz domačega kraja, zadnja leta pa tudi iz Podvelke, Lovrenca na Pohorju, Radelj ob Dravi in drugih okoliških krajev. Vsako leto organiziramo proslavo ob sodelovanju otrok iz vrtca Ribnica na Pohorju, ki zmeraj privabijo smehljaj na obraze babic, mamic, tet … Tudi kakšna solza se opazi.
Naš neumorni animator Franc Plevnik poskrbi, da se ženske dodobra segrejejo že pred večerjo, s svojimi skeči jih nasmeji do solz. Program dodatno razvedrijo glasbeni nastopi harmonikarja Anžeta Krevha, angelski glas zmagovalke talentov Alje Krušič ter drugih domačih glasbenikov.
Po proslavi sledi večerja, katero smo dolga leta kuhale same, sedaj pa zaradi spremembe zakonodaje tega ne smemo več početi. Ker tradicija vseeno narekuje večerjo, jo običajno naročimo v restavracijah, ki nudijo pogostitev. Ravno na tem področju je prišlo do največjih sprememb v organizaciji praznovanja, saj je bilo pred tem potrebnih 6-8 članic, ki so organizirale, skuhale in postregle večerjo za sto žensk, danes pa je Aktiv žena sestavljen le še iz 4 članic, ki poskrbijo, da prireditev poteka po načrtih.
Letos bomo praznovali že 74 let delovanja. Ponosne smo, da nam je uspelo vsako leto pripraviti to prireditev, kljub vsem oviram in preprekam, ki so se nam postavile na pot. Prireditev ne bi bilo brez naših bivših članic, ki so prispevale veliko dobre volje, izkušenj in nasvetov, s katerimi so uspele prenesti to tradicijo na mlajšo generacijo.
Hkrati se zahvaljujemo društvu KET Josipdol, ki nam je ob ustanovitvi prisluhnil in nas vzel pod svoje okrilje, saj le tako lahko delujemo kot Aktiv žena.
Vir: Zbornik Ket Josipdol
