Na Pohorju je bilo šestnajst glažut, steklarn. Od tega so bile kar štiri v naši sedanji občini Ribnica na Pohorju. Naša v Josipdolu je ena izmed redkih, ki je delovala več kot sto let. Je pa zadnja pohorska ugasnila svoje peči davnega leta 1909. Običajno so glažute delovale od 40 do 60 let, ko so v njihovi okolici izkoristili razpoložljivo lesno zalogo, so delavnico-tovarno preselili v drugo dolino, kjer je bilo surovine še dovolj. Takrat je bilo lažje preseliti proizvodni obrat kot pa spravljati les preko hribovja.
V naši sedanji občini so delovale steklarne pred našo še v Hudem Kotu, pri Plazniku, pri Smuniku ob cesti na Ribniško kočo ter na Langesvaldu. Ta je del svojega poslovanja po opustitvi oz. prodaji prenesla v Smolnik, del pa k nam v Josipdol.
V času delovanja je na Langesvaldu bila prava vas, sama steklarna pa je bila zaradi izdelovanja kvalitetnega stekla privilegirana v takratni monarhiji. Imeli so že šolo za otroke glažutarjev, župnik jih je pa učil verouka kar na Langesvaldu. Po razprodaji in preselitvi glažute je vas začela propadati in danes sta na tem mestu ostali le še dve vikend hišici.
Pohorske glažute so steklo izdelovale iz kremena, ki so ga pridobivale po kamnolomih na vrhovih Pohorja. Z živinskimi vpregami so ga vozili do glažut v dolini, ga tam pripravljali za taljenje v steklarskih loncih. Še prej so ga morali čim bolj na drobno zdrobiti, da se je lažje talil. Ker je kremen zelo trda kamnina, je bilo potrebno kamen najprej segreti, ga v vodi ohladiti in postal je bolj krhek, da se je lažje drobil. Celotni postopek so imenovali kremenčarstvo. Tak zdrobljen kremen ima tališče pri 2000 stopinjah, to s kurjenjem z lesom ni bilo možno doseči, zato so ugotovili, da je potrebno nekaj dodati in to sta bila pepelika in apnenec, ki sta ob gretju kremena temu znižala tališče za približno 400-500 stopinj. To se je s konstrukcijo peči in neprekinjenim enakomernim kurjenjem že dalo doseči. Iz teh sestavin so dobili zeleno steklo, ki so ga imenovali gozdno ali pohorsko steklo. Če so želeli steklu spremeniti barvo, so morali dodati razne okside, ki steklu spreminjajo barvo. Recepte za spreminjanje barve so skrbno čuvali, saj so svoje znanje skrivali pred konkurenco.
